»Pacientke se tako bojujejo z nizko samopodobo, anksioznostjo, tudi z dismorfno telesno motnjo.«
»To so kletni prostori, nagnetenost je vedno velika, v sobi, kjer se točijo infuzije z zdravili, pa je samo osem postelj in seveda, ko ni dovolj prostora, pridejo bolniki z infuzijami na hodnik in jim tam tečejo zdravila, ker drugače ne gre.«
»Če o imenu svoje diagnoze ne izveš od svojega zdravnika, ampak sam in od skupnosti oseb z enakimi težavami, ki si delijo informacije za soočanje s trpljenjem, saj ne zaupaš več zdravniku, ampak skupini ljudi, s katero deliš izkušnjo.«
»Področje ginekologije je občutljivo, še zlasti v odnosu s pacientkami. Treba se jim je čim bolj posvetiti. Ključno je ustvariti medsebojno zaupanje, priti do tega, da mi zaupajo. Prizadevam se pogovoriti z njimi, jim pojasniti in jim čim bolj prisluhniti, čeprav imamo skopo odmerjen čas in precej dela z dokumentacijo. Menim, da smo s pacientkami vzpostavili lep odnos. Pomagam jim, zato mi zaupajo, in le tako sem uspešna pri delu. Verjetno je to pripeljalo do tega dosežka in priznanja.«